Začetek okrevanja

Prvi dan po porodu sem se zbudila z občutkom, da se je svet čez noč spremenil. Sofia je ležala ob meni, jaz pa sem še vedno predelovala vse, kar se je zgodilo prejšnji dan. Čeprav je bilo telo utrujeno, sem se počutila presenetljivo dobro in mirno.

Večino dneva sem preživela v opazovanju Sofie. Njeni gibi, obrazne mimike, zvoki in način, kako je zaspala, so me popolnoma prevzeli. Zdelo se mi je, da bi jo lahko gledala ure in ure. Čas je tekel počasneje kot običajno in prvič po dolgem času nisem čutila potrebe, da bi kam hitela.

Telo me je ves čas opominjalo, da okrevanje že poteka. Med dojenjem sem čutila krčenje maternice, ki je bilo občasno precej intenzivno. Po mesecih nosečnosti se je začel proces vračanja v novo ravnovesje.

Poseben del dneva je bila selitev v sobo za sobivanje. Več zasebnosti, lastna kopalnica in nekoliko bolj umirjeno okolje so mi omogočili, da sem se lažje osredotočila na počitek, dojenje in prve skupne trenutke s Sofio.

Danes se je začelo tudi moje obdobje Zuo Yue Zi. Čeprav sem od Kitajske oddaljena več tisoč kilometrov, sem vedela, da želim naslednje tedne preživeti počasneje, bolj zavestno in z več spoštovanja do procesa okrevanja, kot ga pogosto dopušča sodoben tempo življenja.

Prvi dan po porodu nisem čutila potrebe, da bi karkoli dosegla. Zdelo se mi je dovolj, da počivam, se hranim in spoznavam svojo hčerko.

Ko se je dan bližal koncu, sem začutila veliko hvaležnost. Porod je bil za menoj. Sofia je bila tukaj. Pred menoj pa niso bili cilji, načrti ali roki, ampak tedni okrevanja, spoznavanja in prilagajanja na življenje kot štiričlanska družina.